| Zgodovina poročanj |
| Status |
Poročanje za obdobje |
Poročal |
Datum |
Opis |
| Realizirano |
01.01.2019 - 31.12.2019 |
MP |
28.01.2020 |
Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, ki je bila sprejeta marca 2019, predstavlja najbolj obsežno spremembo Zakona o kazenskem postopku od njegove uveljavitve dalje. Med drugim je posegla tudi na področje prikritih preiskovalnih ukrepov, torej ukrepov, ki najbolj invazivno posežejo v zasebnost posameznika, hkrati pa pridejo v poštev zlasti pri pregonu najtežjih oblik kriminalitete. Uvedeno je bilo novo pooblastilo uporabe IMSI lovilcev, ki bo policiji omogočilo identificiranje mobilnih telefonskih številk zlasti v primerih, ko storilci hitro menjajo predplačniške pakete. Predvidena je možnost zamrznitve prometnih in podobnih elektronskih podatkov, ki bo državnim tožilcem in policiji omogočala, da še pred pridobitvijo sodne odredbe preprečijo uničenje podatkov, pomembnih za preiskavo kaznivega dejanja. Nadalje je bilo, upoštevajoč ustavno-sodno prakso, ustrezneje urejeno pridobivanje prometnih podatkov, in sicer tako, da je jasno določeno, kdaj je potrebna sodna odredba, katere podatke pa lahko državni tožilci oziroma policija pridobijo sami. Smiselno enako je bilo urejeno tudi pridobivanje bančnih podatkov. Z novelo je bilo preprečeno, da bi se prehitro uničilo gradivo iz prikritih preiskovalnih ukrepov, kot se je to v preteklosti zgodilo v nekaterih javno odmevnih primerih, v katerih je bil pregon posledično neuspešen. Nenazadnje je bilo z novelo ZKP-N poseženo tudi v ureditev posameznih preiskovalnih dejanj. V Zakonu o kazenskem postopku sedaj jasno piše, da lahko državni tožilec predlaga izvedbo večjega števila posameznih preiskovalnih dejanj, ni torej dolžan vedno predlagati sodne preiskave. Poleg tega je bilo olajšano sodno združevanje tistih zadev, ki jih je smiselno obravnavati skupaj, hkrati pa so se specializirani oddelki na sodišču razbremenili zadev, katerih obravnava ne bi bila smotrna. S prenosom odločanja iz t.i. izvenobravnavnega senata na t.i. izvenobravnavnega sodnika so bila kadrovsko razbremenjena prvostopenjska sodišča. Poenostavljen je postopek na drugi stopnji, vrhovnemu sodišču pa je omogočeno, da pri očitno neutemeljenih izrednih pravnih sredstvih (zahtevah za varstvo zakonitosti) izda odločbo s skrajšano obrazložitvijo.
Vsi navedeni ukrepi bodo prispevali k hitrejšemu obravnavanju zadev oziroma pospešitvi postopkov, vključno s pregonom gospodarskega kriminala in korupcije. Dodatno velja izpostaviti, da mora postopek v primerih gospodarskega kriminala že glede na veljavno ureditev trajati najkrajši potrebni čas, izpostavljena je dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da postopajo posebno hitro.
Državni zbor RS je na seji 28. 5. 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1C; uradni list RS, št. 36/2019), ki je začel veljati 22. 6. 2019. Cilj je bil doseči skladnost, zakonitost in izvršljivost Uredbe sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT – v angleškem besedilu European Public Prosecutor's Office, t.i. EPPO) s slovenskim pravnim redom.
ZDT-1C temelji na ustaljenih načelih sodelovanja v kazenskih zadevah med pristojnimi organi držav članic Evropske unije in sodelovanja z institucijami Evropske unije ter vsebinsko ne spreminja temeljnih organizacijskih in procesnih določb veljavne ureditve ZDT-1 in kaznovalnega prava. Na sistemski ravni ureja statusna vprašanja, ki se nanašajo na pogoje in postopek imenovanja, pravice in položaj evropskih delegiranih tožilcev in evropskega tožilca.
Evropski delegirani tožilci bodo pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj iz pristojnosti EJT v Republiki Sloveniji delovali izključno v imenu in za račun EJT, zato jim Uredba 2017/1939/EU podeljuje funkcionalno in pravno neodvisen status, ki se razlikuje od statusa, ki ga ima državni tožilec na podlagi zakona in Ustave RS.
Vzpostavitev urada EJT je po Uredbi 2017/1939/EU vezana na tri letno prehodno obdobje po začetku njene veljavnosti. EJT bo prevzelo naloge preiskave in pregona, ki so mu dodeljene z Uredbo 2017/1939/EU, z dnem, ki ga bo s posebnim sklepom določila Evropska komisija. Časovnico, po kateri bo EJT prevzelo naloge po tej uredbi, Uredba 2017/1939/EU veže na največ tri leta po dnevu začetka njene veljavnosti (20. novembra 2017), torej ne pred 20. novembrom 2020. Preostale določbe zakona, ki se nanašajo na postopek imenovanja, pravice in položaj evropskih delegiranih tožilcev in evropskega tožilca so statusne narave, za katere navedeno prehodno obdobje ne velja, saj omogočajo pravno formalno ustanovitev EJT.
Upoštevaje določbo 74. člena Zakona o državni upravi, ki določa obliko seznanjanja javnosti o začetku delovanja organa Evropske unije, bo minister z naznanilom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznanil javnost z odločitvijo o začetku delovanja EJT, ki učinkuje neposredno. Naznanilo bo posredovano v objavo takoj po prejemu obvestila o začetku delovanja EJT. V devetih mesecih od objave naznanila o začetku delovanja EJT bo ministrstvo poročalo Državnemu zboru o poteku postopkov za imenovanje evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca.
V Uradnem listu RS, št. 51 z dne 16. 8. 2019 je bil objavljen javni poziv državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. Državnotožilski svet je po pridobljenem predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca oblikoval listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca, s katero se je seznanila Vlada RS in pooblastila Ministrstvo za pravosodje, da posreduje listo kandidatov pristojni instituciji Evropske unije, kar je ministrstvo že izvedlo.
|
| Delno realizirano |
01.01.2018 - 31.12.2018 |
MP |
29.01.2019 |
Cilj zagotovitve hitrejšega in učinkovitejšega pregona gospodarskega kriminala in korupcije v zadevah, kjer pride do oškodovanja finančnih interesov Evropske unije zasleduje tudi Uredba sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT). Z Uredbo se ustanavlja Evropsko javno tožilstvo, kot organ pristojen za preiskavo, pregon in obtožbo storilcev in udeležencev pri kaznivih dejanjih, ki škodujejo finančnim interesom Unije in ki so predvidena v Direktivi (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Ker mora vsaka država članica v skladu z 16. členom Uredbe predlagati tri kandidate za mesto evropskega tožilca ter najmanj dva kandidata za evropska delegirana tožilca, se postopek predlaganja kandidatov na nacionalni ravni ureja z dopolnitvami Zakona o državnem tožilstvu. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja. |
| Delno realizirano |
01.01.2018 - 31.12.2018 |
MP |
29.01.2019 |
V novembru in decembru 2018 je potekalo intenzivno strokovno usklajevanje predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki vsebuje posamezne rešitve glede hitrejšega in učinkovitejšega pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Predlog ZKP-N bo predvidoma 31. 1. 2019 obravnavan na seji Vlade RS in posredovan v obravnavo v Državni zbor.
K hitrejšemu in učinkovitejšemu pregonu, med drugim tudi gospodarskega kriminala je prispeval prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. 4. 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (v nadaljevanju Direktiva 2014/41/EU) v Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije z novelo ZSKZDČEU-1B, sprejeto in uveljavljeno v letu 2018. En od namenov Direktive 2014/41/EU je namreč poenotiti sistem sodelovanja med pristojnimi organi držav članic Evropske unije zaradi pridobitve dokazov za potrebe kazenskih postopkov in postopkov za prekrške, saj je bil ta do zdaj dokaj razdrobljen in zapleten, posledično pa pogosto tudi preveč dolgotrajen. |
| Delno realizirano |
01.01.2018 - 31.12.2018 |
MP |
24.05.2018 |
Vlada RS je 17. 3. 2017 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki je vseboval rešitve za hitrejši in učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala in korupcije. Predlog pri ponovnem odločanju Državnega zbora RS po vloženem vetu Državnega sveta RS ni bil sprejet. |
| Delno realizirano |
01.01.2017 - 31.12.2017 |
MP |
23.06.2017 |
Novela kazenskega zakonika zaostruje zagrožene kazni na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja, zlasti pri kršitvah temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja, zlorabah zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanjih upnikov, zlorabah občutljivih osebnih podatkov ter terorizmu. Novela je bila v Državnem zboru sprejeta na 30. rednem zasedanju s 76 glasovi za in nobenim proti.
Vlada Republike Slovenije je na seji dne 8. 6. 2017 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru. Novela pomeni nadaljevanje dela Ministrstva za pravosodje na večji transparentnosti podatkov o gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah, ki se vpisujejo v sodni register in delujejo v pravnem prometu. Predlog zakona daje pravno podlago za vzpostavitev sistema povezovanja poslovnih registrov na ravni držav članic EU na enem mestu, prek katerega bo mogoče brezplačno vlagati poizvedbe o družbah in podružnicah v drugih državah. Sistem bo zagotavljal ažurno izmenjavo podatkov med poslovnimi registri ter prek spletnega iskalnika na evropskem portalu e-pravosodje posameznikom omogočal dostop do informacij in nekaterih dokumentov. Zasnove spletnih strani sodnega registra se bodo dopolnile z dodatno funkcionalnostjo, in sicer bodo uporabnikom spletnih strani omogočile dodaten način dostopa do podatkov o tem, pri katerem subjektu vpisa v sodni register nastopa posamezna fizična oseba kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora subjekta vpisa.
Ministrstvo za pravosodje bo predlog novele ZIntPk, katere cilj je tudi krepitev transparentnosti premoženjskega stanja funkcionarjev, vključno z javno objavo celotnega premoženjskega stanja in njegovih sprememb za določene kategorije najvišjih funkcionarjev v državi, v obravnavo na vlado posredovalo še pred parlamentarnimi počitnicami.
|
| Delno realizirano |
01.01.2017 - 31.12.2017 |
MP |
31.03.2017 |
Novela Zakona o pravdnem postopku, ki je bila februarja leto sprejeta v Državnem zboru, je del projekta »Hitreje do pravice«. Z uporabo mehanizmov, ki jih za pospešitev postopkov in enotnejšo sodno prakso poznajo druge evropske države in so vtkani v sprejeto novelo, se posodablja procesna zakonodaja.
Pravosodno ministrstvo je aprila 2016 izvedlo obsežno anketo med sodniki, odvetniki in pravobranilci, ki pravila pravdnega postopka (in z njimi napake) vsakodnevno uporabljajo pri svojem delu. Na podlagi ankete je bilo zaznano, da Slovenija trpi za: razveljavitvijo sodb s strani višjih sodišč in vrnitvijo zadeve v novo sojenje na prvo stopnjo, neenotno sodno prakso, pozno vloženimi vlogami strank, zaradi česar je treba preložiti naroke, neskrbnim vodenjem postopka s strani sodnikov, težavami pri vročanju in nagrajevanjem odvetnikov za kopičenje vlog in narokov.
Problematiko rešuje sprejeta novela Zakona o pravdnem postopku, ki pospešuje sojenje v primerih civilnih in gospodarskih sporov. Ključne rešitve novele so:
- večja odgovornost vseh strank postopka, vključno s sodnikom, za dobro pripravljenost na naroke, kar pomeni izboljšavo kakovosti odločanja;
- sankcioniranje zavlačevanja postopkov;
- razbremenitev sodnika vseh opravil, ki niso vezana na samo sojenje;
- uvedba programa vodenja postopka, ki ga sprejme predsednik senata na pripravljalnem naroku ob sodelovanju s strankami, s čimer se že v začetni fazi začrta smer pravdnega postopka;
- zamejitev začaranega kroga vračanja v ponovno sojenje z uvedbo pravnega varstva v obliki pritožbe na Vrhovno sodišče v primeru morebitne neupravičene razveljavitve sodbe;
- uvedba instituta izdaje svetovalnih mnenj Vrhovnega sodišča na predlog prvostopenjskega sodišča;
- uvedba možnosti podaje ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, javne obravnave na Vrhovnem sodišču ter javne razglasitve odločb Vrhovnega sodišča po vzoru prakse Ustavnega sodišča.
Pred obravnavo v Državnem zboru (marca 2017 sta bili sprejeti na Vladi) sta še dve pomembni noveli, in sicer:
- Predlog novele Zakona o kazenskem postopku, ki je pomemben korak k temeljiti posodobitvi kazenskega postopka po vzoru večine evropskih držav, ki so že pred leti pristopile k ukinjanju sodne preiskave. Pri njeni pripravi smo v sodelovanju z različnimi deležniki identificirali najbolj kritične točke, zaradi katerih slovenski kazenski postopek velja za relativno neučinkovitega (dolgotrajnega), zlasti pri obravnavanju zahtevnejših oblik kriminala, vse od predkazenskega postopka, sodne preiskave, obtoževanja, sojenja na prvi stopnji ter pritožbenega postopka vse do Vrhovnega sodišča. Z novelo bodo vse institucije v vseh fazah kazenskega postopka dobile vzvode in jasno odgovornost zagotoviti hitrejši in učinkovitejši kazenski postopek.
- Predlog novele Kazenskega zakonika, ki zaostruje zagrožene kazni na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja, zlasti pri kršitvah temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja, zlorabah zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanjih upnikov, zlorabah občutljivih osebnih podatkov ter terorizmu.
V strokovnem usklajevanju je tudi Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki uresničuje eno izmed osrednjih koalicijskih zavez za krepitev integritete in preprečevanje korupcijskih tveganj, s tem pa tudi krepitev zaupanja v pravno državo. Predvidene rešitve novele so: jasnejša določitev vrste in pravil postopkov, ki jih vodi Komisija za preprečevanje korupcije (vključno z jasnejšo določitvijo pravic in obveznosti »sodelujočih« v postopku), ureditev pravne podlage za nadgradnjo aplikacije KPK (Erar) za transparentnost porabe javnih sredstev, javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev na najbolj odgovornih položajih v državi (od poslancev, predsednika vlade, predsednika države, županov pa vse do funkcionarjev neodvisnih državnih organov), poenotenje ureditve instituta nasprotja interesov za celoten javni sektor, širjenje zakonske dolžnosti poročanja o lobističnem stiku, itd.
|
| Delno realizirano |
01.09.2016 - 31.12.2016 |
MP |
17.01.2017 |
V letu 2016 smo pripravili potrebne podlage za ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča. V zaključni fazi je priprava novele Zakona o kazenskem postopku, ki bo z namenom pospešitve kazenskega postopka dala večjo vlogo policiji in tožilcem pri pridobivanju dokazov ter preko že uveljavljenih institutov bistveno omejila potrebo po sodni preiskavi in hkrati spodbudila vlaganje neposrednih obtožnic. Poleg tega odpravlja nejasnosti glede pridobivanja bančnih podatkov, skuša zamejiti vračanje zadev na prvo stopnjo in uveljavlja številne druge predloge iz prakse za povečanje učinkovitosti kazenskega postopka (ureditev opravičil pri izostankih iz sojenja, ureditev IMSI catcherjev, ukinitev senatnega odločanja na prvi stopnji v nekaterih posebnih postopkih, kjer senatno sojenje ne daje dodane vrednosti glede na možnost pritožbe, itd.). |
| Delno realizirano |
01.05.2016 - 31.08.2016 |
MP |
26.09.2016 |
S spremembami kazenske zakonodaje v letu 2015 so bile zagotovljene podlage za učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala in korupcije. V letu 2016 pripravljamo potrebne podlage za ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča. Nadalje je v javni obravnavi novela Zakona o kazenskem postopku, ki bo z namenom pospešitve kazenskega postopka dala večjo vlogo policiji in tožilcem pri pridobivanju dokazov ter preko že uveljavljenih institutov bistveno omejila potrebo po sodni preiskavi in hkrati spodbudila vlaganje neposrednih obtožnic. Poleg tega odpravlja nejasnosti glede pridobivanja bančnih podatkov, skuša zamejiti vračanje zadev na prvo stopnjo in uveljavlja številne druge predloge iz prakse za povečanje učinkovitosti kazenskega postopka (ureditev opravičil pri izostankih iz sojenja, ureditev IMSI catcherjev, ukinitev senatnega odločanja na prvi stopnji v nekaterih posebnih postopkih, kjer senatno sojenje ne daje dodane vrednosti glede na možnost pritožbe, itd.) |
| Delno realizirano |
01.01.2016 - 30.04.2016 |
Admin |
02.06.2016 |
/ |
| Delno realizirano |
01.09.2015 - 31.12.2015 |
Admin |
17.02.2016 |
/ |
| Delno realizirano |
01.05.2015 - 31.08.2015 |
MP |
14.09.2015 |
1. Po sprejemu ZDT-1B je bilo imenovanih 30 novih državnih tožilcev, ki bodo zaprisegli 15. septembra.
2. V Državnem zboru je bila sprejeta novela KZ-1C, ki viša kazni za korupcijska kazniva dejanja, posodobljeno pa je bilo tudi kaznivo dejanje davčne zatajitve.
3. V Državnem zboru je bila sprejeta novela ZIKS-1F, ki postavlja strožje pogoje za omejitev nastopa ali prekinitev zaporne kazni.
4. V pripravi je predlog novele ZKP-N.
|
| Delno realizirano |
01.02.2015 - 30.04.2015 |
MP |
27.05.2015 |
Novela Zakona o kazenskem postopku KZ-1C je bila sprejeta na Vladi in je v parlamentarnem postopku. Poleg že omenjene dopolnitve 146. člena ta novela predpisuje tudi višje kazni za družbeno nevarna in kompleksna korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, in sicer se ob zaporni kazni na priporočilo OECD dodaja tudi obvezna denarna kazen.
V parlamentarnem postopku je tudi Zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki daje podlago za ustanovitev preiskovalnih komisij, sestavljenih iz predstavnikov ključnih nadzorstvenih institucij.
|
| Delno realizirano |
01.05.2014 - 31.01.2015 |
MP |
25.02.2015 |
Ministrstvo za pravosodje pripravlja:
1. novelo Zakona o kazenskem postopku, ki bo vključevala dopolnitev 146. člena, tako, da bodo pravne osebe zasebnega prava lahko ob naznanilu KD posredovala tudi podatke, za katere je določena kakršna koli stopnja tajnosti.
2. predlog Zakona o preiskavi velikih investicijskih projektov, ki lahko vplivajo na stabilnost in učinkovitost delovanja finančnega sistema države ali izvrševanja državnega proračuna, katerega namen je omogočiti celovito in hitro izvedljivo preiskavo velikih infrastrukturnih projektov, pri katerih se pojavlja dvom o pravilnost, smotrnosti in gospodarnosti. |
| Nesprejemljivo |
03.10.2013 - 31.12.2013 |
Admin |
25.04.2014 |
|
| Nerealizirano |
03.10.2013 - 31.12.2013 |
Admin |
25.04.2014 |
|
Natisni
