63c Kazalnik: Delež dereguliranih dejavnosti in poklicev Izhodiščne vrednosti za l. 2014: 1.000 Ciljne vrednosti za l. 2020:20 % Finančni viri: /
V obdobju 2011—2013 je bila pregledana tretjina poklicev in v postopku izvedbe so ukrepi prvega in drugega sklopa, med drugim tudi na področju obrti, turizma in gradbeništva. V letu 2012 je Vlada RS, s ciljem poenostavitve poslovnega okolja za razvoj podjetništva in s tem zmanjšanja števila reguliranih poklicev in dejavnosti, ustanovila medresorsko delovno skupino za prenovo zakonodaje na področju reguliranih dejavnosti in poklicev (v nadaljevanju SPPD), ki je zadolžena, da v sodelovanju s pristojnimi resorji, prouči regulacije in pripravi ukrepe za: - ustrezno in celovito implementacijo storitvene direktive, - ustrezno in celovito implementacijo poklicne direktive, - prenovo oziroma izboljšanje zakonodaje v smeri odprave administrativnih ovir, zlasti pretirano obremenjujočih in nepotrebnih pogojev ter postopkov za opravljanje dejavnosti in poklicev, - deregulacijo, če bo ugotovljeno, da gre za pogoje in postopke, ki niso skladni z EU zakonodajo oziroma prakso držav članic, - standardizacijo in poenostavitev postopkov za učinkovito izvedbo projekta za elektronsko podporo postopkov (EKT2). Deregulacija poklica le s soglasjem socialnih partnerjev - Da lahko ima deregulacija poklicev težke negativne učinke, nas opozarja primer zadnje deregulacije vstopa v dejavnost, kjer je Obrtno podjetniško zbornica Slovenije javno opozorila, da to vodi v ogrožanje zdravja in življenja ljudi, slabšanje kakovost obrtniških storitev, več dela na črno ter nezanimanje mladih za poklicno izobraževanje (OZS, 2013)
"Medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij je v trgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami vključeno v poglavje o storitvah. Ti sporazumi predstavljajo hitrejše postopke vključevanja tujcev v delovne postopke v primerih, ko se ti vključujejo v delo podjetij v Sloveniji."
Natisni
V obdobju 2011—2013 je bila pregledana tretjina poklicev in v postopku izvedbe so ukrepi prvega in drugega sklopa, med drugim tudi na področju obrti, turizma in gradbeništva. V letu 2012 je Vlada RS, s ciljem poenostavitve poslovnega okolja za razvoj podjetništva in s tem zmanjšanja števila reguliranih poklicev in dejavnosti, ustanovila medresorsko delovno skupino za prenovo zakonodaje na področju reguliranih dejavnosti in poklicev (v nadaljevanju SPPD), ki je zadolžena, da v sodelovanju s pristojnimi resorji, prouči regulacije in pripravi ukrepe za: - ustrezno in celovito implementacijo storitvene direktive, - ustrezno in celovito implementacijo poklicne direktive, - prenovo oziroma izboljšanje zakonodaje v smeri odprave administrativnih ovir, zlasti pretirano obremenjujočih in nepotrebnih pogojev ter postopkov za opravljanje dejavnosti in poklicev, - deregulacijo, če bo ugotovljeno, da gre za pogoje in postopke, ki niso skladni z EU zakonodajo oziroma prakso držav članic, - standardizacijo in poenostavitev postopkov za učinkovito izvedbo projekta za elektronsko podporo postopkov (EKT2). Deregulacija poklica le s soglasjem socialnih partnerjev - Da lahko ima deregulacija poklicev težke negativne učinke, nas opozarja primer zadnje deregulacije vstopa v dejavnost, kjer je Obrtno podjetniško zbornica Slovenije javno opozorila, da to vodi v ogrožanje zdravja in življenja ljudi, slabšanje kakovost obrtniških storitev, več dela na črno ter nezanimanje mladih za poklicno izobraževanje (OZS, 2013)
"Medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij je v trgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami vključeno v poglavje o storitvah. Ti sporazumi predstavljajo hitrejše postopke vključevanja tujcev v delovne postopke v primerih, ko se ti vključujejo v delo podjetij v Sloveniji."