Naloga

Vse več je primerov, ko se lastnik d.o.o. umakne iz podjetja, da bi se izognil terjatvam, na lastniško mesto pa pride nastavljena oseba in zapre vse tekoče račune, medtem ko prejšnji lastnik takoj nato odpre novo podjetje in naprej posluje. Obseg davčnih utaj, ki ga je posredno sprožila liberalizacija postopka ustanavljanja podjetij pa je besedah davčnega svetovalca Darka Končana v posameznih letih od 200 do 250 milijonov EUR.

Opis naloge

"Skladno z veljavnim 27. členom ZSReg (4. točka tretjega odstavka) mora predlog za vpis ustanovitve kapitalske družbe ali spremembe družbenika v d.o.o. vsebovati tudi izjavo ustanovitelja ali novega družbenika, s katero izjavlja, da v kapitalu nobene druge kapitalske družbe ni udeležen z več kot 25% ali da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih je udeležen z več kot 25%, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obročno plačilo skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Za neresnično izjavo se z globo 1.600 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je dala neresnično izjavo, in z globo 600 evrov tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 600 evrov pa se za prekršek kaznuje posameznik, ki je dal neresnično izjavo iz 4. točke tretjega odstavka 27. člena tega zakona. Nadzor nad izvrševanjem te določbe izvaja Davčna uprava Republike Slovenije, pri čemer gre za naknadni nadzor, t.j. nadzor nad že registrirano družbo.
MGRT je zato predlagalo Ministrstvu za pravosodje, da se v 27. člen ZSReg doda določba, s katero bi se na podlagi neposredne izmenjave evidenc ob vpisu družbe v register preverjala tudi resničnost izjave o poravnanih davkih in drugih obveznih dajatvah, v primeru da je izjava lažna pa bi registrsko sodišče vpis v register zavrnilo in družbe ne bi vpisalo v register.
Ministrstvo za pravosodje podpira predlagano rešitev. Opozarja le na predlog, po katerem bi prej omenjena dejstva preverjal Sodni register. Po mnenju Ministrstva za pravosodje bi takšna določba posegla v veljavni koncept registrskega postopka, po katerem mora predlagatelj predlogu priložiti vse listine, s katerimi utemeljuje predlagani vpis. Možna rešitev: ustanovitelji pridobijo potrdilo od pristojnih organov, ki so zadolženi za izterjavo davkov in vodenje podatkov o poravnanih davkih in drugih obveznih dajatvah, in ga predložijo registrskemu sodišču. Obenem bi sodišče tudi obvestilo Davčno upravo RS, da prične prekrškovni postopek zoper takšne osebe. Poleg tega je MGRT tudi predlagalo, da se povečajo globe za prekršek v primeru neresnične izjave iz 4. točke tretjega odstavka 27. člena, določene v 53. členu ZSReg.
Do spremembe ZSReg-B (Ur. list RS, št. 33/2007) je moral izjavo ustanovitelja, da nima neporavnanih dospelih obveznosti, potrditi davčni organ in torej družbe brez potrdila davčnega organa ni bilo mogoče ustanoviti.
"

Ukrep / Preprečitev (namernega zapiranja starih in) odpiranja novih gospodarskih subjektov z namenom, da dolgovi starega subjekta ostanejo neporavnani

Učinki naloge / pričakovani rezultati

Navedena problematika se ureja s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H), ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pri čemer je sodelovalo tudi Ministrstvo za pravosodje. Predlog novele je uvrščen na dnevni red 17. seje Državnega zbora RS, ki se je začela 23. 9. 2013.