Natisni

Naloga

Z aktivnostmi se udeležencem predstavijo gospodarsko pomembni poklici, s tem se jih spodbudi k načrtovanju izobraževalne in poklicni poti v odnosu do potreb trga dela. Razvoj poklicno specifičnih in splošnih kompetenc pomembno vplivajo na večjo mobilnost mladih na trgu dela. Spodbujanje samoiniciativnosti in podjetnosti pa usmerja mlade v podjetništvo, inovativnost in prilagodljivost na trgu dela. Usposabljanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter povezovanje šol in delodajalcev pri izvaj

Ukrep / Promocija obrtnih poklicev

Učinki naloge / pričakovani rezultati

Zahteva se neposredno nanaša na predloge, ki jih je MIZŠ aprila 2013 posredovalo kot predloge dopolnitev Strategije razvoja Slovenije in državnega razvojnega programa in investicij.
Ministrstvo je predlagalo vrsto ukrepov, s katerimi želi povečati kakovost, učinkovitost in odzivnost izobraževanja na potrebe trga dela. Med različnimi predlogi ukrepov so: povečati prožnost izobraževanja in učnih poti, implementacija sistema priznavanja predhodno pridobljenih znanj, dvig ključnih in poklicnih kompetenc, ukrepi za krepitev inovativnosti in podjetnosti že v času izobraževanja, spodbude delodajalcem na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, razvoj modelov prehoda iz izobraževanja v delo, razvoj različnih oblik vseživljenjskega učenja, še posebej za nizko izobraženo delovno silo, ipd..
Kakovost izobraževalnega dela bo spremljana s sistemi samoevalvacije in zunanje evalvacije. Obveznost samoevalvacije in zunanje evalvacije je v nekaterih delih izobraževalnega sistema že uzakonjena (npr. poklicno in strokovno izobraževanje…). V okvir zunanje evalvacije sodi tudi merjenje mednarodno primerljivih dosežkov učencev (PISA) pa tudi merjenje mednarodno primerljivih kompetenc odraslih (PIACC). Izvajanje te raziskave (gre za raziskavo OECD) je s pomočjo evropskih sredstev zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje. Pilotno testiranje bo izvedeno že v letošnjem letu. Prav rezultati merjenja kompetenc odraslih bi morali jasno pokazati, katere kompetence aktivno prebivalstvo Slovenija ima oziroma, katerih nima. Rezultati navedene raziskave bodo zato podlaga za nadaljnji razvoj izobraževalnih programov in s tem za povečanje odzivnosti izobraževalnega sistema.
Poleg navedenih ukrepov bo ministrstvo razvojno delo na področju izobraževanja (Ciljni razvojni program – CRP) usmerilo v iskanje tistih oblik in načinov izobraževanja, s katerimi bi dosegli večjo učinkovitost, mednarodno primerljivost znanj in kompetenc ter večjo odzivnost sistema izobraževanja. Pričakovani učinki projekta so: razviti model informiranja in svetovanja v poklicnem izobraževanju v povezavi s promocijo poklicev, ki bo vključeval elemente načrtovanja in vodenja kariere mladih.

Zgodovina statusov

24.04.2014 R

Podatki o nalogi

Trenutni status R
Naziv podcilja Z aktivnostmi se udeležencem predstavijo gospodarsko pomembni poklici, s tem se jih spodbudi k načrtovanju izobraževalne in poklicni poti v odnosu do potreb trga dela. Razvoj poklicno specifičnih in splošnih kompetenc pomembno vplivajo na večjo mobilnost mladih na trgu dela. Spodbujanje samoiniciativnosti in podjetnosti pa usmerja mlade v podjetništvo, inovativnost in prilagodljivost na trgu dela. Usposabljanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter povezovanje šol in delodajalcev pri izvaj
Odgovorni resor Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Rok za realizacijo 31.12.2013
Tip naloge
Načelo SBA I
Zgodovina poročanj
Status Poročanje za obdobje Poročal Datum Opis
Realizirano 03.10.2013 - 31.12.2013  Admin  24.04.2014  MIZŠ: Preko CPI poteka stalna aktivnost promocije poklicnega izobraževanja. Tam je koordinacijska točka, v koordinaciji sodelujejo poleg ministrstev tudi predstavniki zbornic. MGRT: Promocije obrtnih poklicev ne izvajamo od leta 2009. V okviru splošne promocije, ki jo izvajamo preko SPIRIT, tovrstna promocija (obrtnih poklicev) ni bila izpostavljena. V okviru promocije lesa se je nadaljevalo z izvajanjem akcijskega načrta "Les je lep", kjer so potekale interaktivne izobraževalne delavnice v sklopu programa Igriva arhitektura in je bilo z njimi spodbujeno zavedanje o lesu pri mladih in razmišljanje, da je les lahko tudi dobra podjetniška priložnosti, hkrati pa je bilo vzpodbujeno obujanje tradicionalnih stavbarskih obrti.Sofinancirali smo stroške delodajalcev, ki so z dijaki sklenili individualne učne pogodbe, za ukrep smo namenili 500.000,00 EUR in podprli 884 učnih mest. Dijaki dobijo na ta način možnost konkretnega dela v delovnem okolju in s tem pridobivanje potrebnih poklicnih kompetenc.