Naloga

Sprejem Resolucije nacionalnega programa razvoja javne prometne infrastrukture v RS v obdobju do 2020 z vizijo do 2030 z vključitvijo strateških investicij in uporabo EU sredstev.

Ukrep / Načrtovanje infrastrukturnih investicij

Učinki naloge / pričakovani rezultati

Vlada RS z rebalansom proračuna jemlje sredstva za podporo podjetništvu, konkurenčnosti, razvoju turizma, spodbujanju tujih investicij, razvoju kadrov v gospodarstvu in tehnološkim razvojnim projektom, pa tudi sredstva za investicije v infrastrukturo. Tega ne moremo opisati kot podporo Vlade RS novemu gospodarskemu zagonu, ampak prav nasprotno.

Kot primer navajamo EKO sklad, čigar sredstva so že porabljena. Vsak vložen evro se petkratno oplemeniti - tako v gradbenem kot v energetskem pomenu. Kratkoročni ukrepi morajo iti v smeri učinkovite zelene gradnje, spodbujanju energijske sanacije stanovanjskih in poslovnih objektov, spremembi predpisov v zvezi z javnimi naročili. Ob tem izpostavljamo dolgoletni problem javnih naročil, kjer še vedno odloča najnižja cena, ne pa izvedljivost in kakovost izvedbe javnega naročila.
Krčenje lastnih in posledično sredstev EU v višini prek 100 milijonov evrov za javne infrastrukturne investicije ter birokratski mlini, ki ne sprostijo sicer izvedljivih zasebnih infrastrukturnih investicij, bodo zavrli obljubljeno oživitev trga investicij. Gre za trg, ki ima na krčenje BDP in klimo v državi posebej velik vpliv. Posledica tega bo le še manj učinkovito črpanje sredstev EU. Po naših ocenah 1,2 milijarde evrov prilivov strukturnih sredstev, kolikor jih rebalans prihodkov še vedno vključuje, brez temeljitih vsebinskih posegov v pripravo projektov in njihovo učinkovito izvajanje, ni uresničljivo. Nujna pa je večja dostopnost do sredstev EU za projekte, ki zagotavljajo ohranjanje delovnih mest, nastajanje novih ter prispevajo k večanju dodane vrednosti
Posebej skeptični smo do zniževanja prek 60 milijonov evrov sredstev za podjetništvo in konkurenčnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Podjetja ukrep čutijo že danes kot bistveno zamudo poplačila za že izvedena dela po sklenjenih pogodbah za financiranje razvojno inovacijskih projektov.
Sistematična oživitev že načrtovanih infrastrukturnih investicij, ki predstavljajo investicijski potencial v višini 2 milijard evrov (izbor potencialnih investicij, evidenca ovir, priprava modelov financiranja), zamuja - čeprav je bil okvirni seznam prioritet in popis birokratskih ovir že pred meseci posredovan Vladi RS. Sprejetje nove zakonodaje o prostorskem umeščanju je nujno urgentno pospešiti s ciljem dejanskega skrajševanja upravnih in administrativnih postopkov, ki ovirajo zagon investicij.