Naloga
Ureditev postopka za ugotavljanje poklicnih bolezni
Učinki naloge / pričakovani rezultati
Odgovor MDDSZ na točko 10. Sprejme naj se predpis za registracijo in preprečevanje poklicnih obolenj.
S predlogom se ministrstvo strinja in poudarja, da je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve že jeseni 2010 pripravilo osnutek predpisa in ga usklajevalo z delovno skupino socialnih partnerjev. Delovna skupina je osnutek zavrnila, ker 65. člen ZPIZ-1 ni dajal pravne podlage za ureditev postopkovnih pravil v podzakonskem predpisu. Delovna skupina pa je hkrati ocenila, da pripravljen osnutek predpisa predstavlja dobro podlago za nadaljnjo pripravo predpisa.
Z uveljavitvijo ZPIZ–2 (Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013 in 63/2013-ZIUPTDSV), ki v 2. odstavku 68. člena določa , da minister za zdravje določi poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni, so izpolnjeni pogoji, da se nadaljuje s pripravo pravilnika o poklicnih boleznih, ki bo uredil vse, kar določa drugi odstavek 68. člena.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že pozvalo Ministrstvo za zdravje, da nadaljuje z delom pri pripravi pravilnika.
- Uvede naj se diferencirane prispevne stopnje za obvezno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( Uradni list RS, št. 56/99 in 6/01) je v četrtem odstavku 12. člena določal, da je obveznost delodajalca iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni odvisna od ravni varnosti in zdravja pri delu. Skladno z zakonom in predpisi o zdravstvenem zavarovanju ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter s predpisi o prispevkih za socialno varnost, naj bi obveznost delodajalca določila zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
S prehodno določbo 445.člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 106/06, UPB-4) je bilo obračunavanje ločene prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in različne prispevne stopnje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni odloženo na 1. januar 2009.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v okviru projekta za zagotovitev podatkov in drugih podlag za uvedbo diferenciranih prispevnih stopenj po 204. in 206. členu ZPIZ-1, v letu 2002 pripravil predloge določitve ločenih prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vključno s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o prispevkih za socialno varnost in predlogom Sklepa o kriterijih in višini prispevnih stopenj za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Nadalje je bil pripravljen predlog uvedbe podračunov vplačilnih računov oziroma uvedbe novih vplačilnih računov, predlog kontnega plana prihodkov in odhodkov ZPIZ za spremljenje prihodkov in odhodkov po posameznih vrstah zavarovanja, predlog finančnega načrta in predlog bilance prihodkov in odhodkov ZPIZ-a.
Predlog je bil obravnavan na Ekonomsko socialnem svetu, vendar tam ni dobil podpore, prav tako ni dobil podpore predlog o uvedbi diferenciranih prispevnih stopenj, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
MDDSZEM meni, da bi bilo potrebno za izvedbo v letu 2002 končanega opisanega projekta ponovno proučiti podatke o gibanju odhodkov ZPIZ-a za vse tri vrste zavarovanja in na temelju le teh oceniti ustreznost predloga iz leta 2002 in po potrebi pripraviti novega.
Nadalje menimo, da bi bilo potrebno ponovno proučiti ustreznost modela, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Oblikovati bi bilo potrebno medresorsko projektno skupino, v kateri bi sodelovali predstavniki obeh navedenih zavodov, ter predstavniki MDDSZEM, MZ ter MF. Ta bi naj pripravila usklajen predlog rešitev za uvedbo diferenciranih prispevnih stopenj s prikazom finančnih posledic za delodajalce oziroma se opredelila glede vprašanja, ali ne kaže celovito pristopiti k projektu uvedbe zavarovanja za varnost in zdravje pri delu namesto k projektu diferenciranih prispevnih stopenj.
- Sprejme naj se nacionalne programe za preprečevanje najpogostejših razlogov za slabo poklicno zdravje, kot so mišično kostna obolenja, poklicna naglušnost, kožna in respiratorna obolenja ter za obvladovanje psihosocialnih obremenitev in nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že v letu 2007 pripravilo Analizo izvajanja nacionalnega programa na področju varnosti in zdravje pri delu, ki ga je DZ zbor sprejel z resolucijo decembra leta 2003.
Podlaga za analizo je bila tudi priprava nove strategije EU na področju varnosti in zdravja pri delu za obdobje od leta 2007 do 2012, ki bi se morala odraziti tudi v nacionalnih strateških dokumentih držav članic.
Analizo je spremljal tudi predlog Programa aktivnosti in ukrepov za izvajanje Nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu, ki pa zaradi finančnih obremenitev za proračun na Vladi ni bil obravnavan.
Ker nacionalni program na področju varnosti in zdravja pri delu ni bil sprejet za določeno obdobje, bo MDDSZEM, upoštevajoč kadrovske možnosti in morebitne druge prioritete skupaj z Ministrstvom za zdravje ponovno analiziralo izvajanje v letu 2003 sprejetega programa in po potrebi po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravilo akcijski načrt ali novi nacionalni program. Pri tem se bo seveda potrebno opredeliti do vseh naštetih problemov poklicnega zdravja. Komentar MZ: 68. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012) določa, da minister, pristojen za zdravje, sprejeme podzakonski akt, ki bo celovito uredil področje poklicnih bolezni. Ministrstvo za zdravje bo predpis pripravilo do roka, ki ga določa zakon.
Skrb za dobro zdravje zaposlenih je naš skupen interes, ki prinaša koristi vsakemu posamezniku, delovni organizaciji in širši družbi. V predlogu Strategije razvoja dejavnosti javnega zdravja, ki jo bo minister za zdravje predložil v sprejem Vladi RS, ima zato pomembno mesto tudi področje varnosti in zdravja pri delu, še posebej z vidika preprečevanja najpomembnejših vzrokov za slabše funkcionalne sposobnosti zaposlenih, kot so kronične nenalezljive bolezni, mišičnokostna obolenja in druga stanja, ki so povezana z obremenitvami v delovnem okolju. Omenjena strategija poudarja komplementarnost preventivnih aktivnosti in poudarja, da je potrebno obstoječe in nove preventivne programe čim bolj prilagoditi tudi za izvajanje v delovnih okoljih ter ustvarjati pogoje za povezovanje z vsemi akterji promocije zdravja v lokalnih okoljih. Z novelo zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki zavezuje delodajalce k izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, so delodajalci zavezani k sistematičnemu spremljanju in izvajanju ukrepov za boljše zdravje zaposlenih. ZZZS in Ministrstvo za zdravje bosta vzpodbujala izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu skladno s smernicami in najboljšimi praksami v mednarodnem prostoru.
Natisni