Naloga
Okrepiti sodelovanje s tujimi veleposlaništvi v tujini in vzpostaviti nova partnerstva
Učinki naloge / pričakovani rezultati
Konzularni sektor MZZ RS si v okviru logističnih možnosti (le 23 vizumskih predstavništev izven EU) prizadeva za učinkovito in smiselno izvajanje vizumske politike, ki je za vse države članice EU skupna in jo določajo isti predpisi. Prav tako so enotni tudi sporazumi o vizumskih olajšavah, uveljavljeni za RF, Ukrajino, Moldovo in Gruzijo.
Bistveno razbremenitev slovenskega vizumskega poslovanja je pomenila ukinitev vizumske obveznosti za države Zahodnega Balkana, zaradi česar se je število izdanih vizumov več kot razpolovilo (približno 45.000 letno). Slovenija je pri tem odigrala vodilno vlogo med državami članicami EU.
Zaradi skromne lastne mreže konzularnih predstavništev je za Slovenijo bistven element zastopanje na podlagi 6. člena Vizumskega zakonika EU, na osnovi katerega nas druga država članica lahko zastopa v vizumskem postopku. Na tej osnovi je Slovenija zastopana na 130 lokacijah v več kot 110 državah, kar predstavlja bistveno izboljšano dostopnost slovenskih konzularnih storitev.
Predvsem v Moskvi in v Kijevu je bistven element pospeševanja in krepitve vizumskega poslovanja tudi sodelovanje s turističnimi agencijami, ki ga ne smemo zamenjevati z oglaševanjem ali "razprodajo" vizumov za vstop v Schengen. Na ta način je na teh dveh lokacijah obdelano več kot 80% vseh vizumskih postopkov.
V lanskem letu je slovensko veleposlaništvo v New Delhiju začelo z uporabo metode sodelovanja z zunanjim ponudnikom storitev, t.i. outsourcinga, kjer privatna agencija na podlagi pogodbeno zagotovljenih pogojev lahko opravi del vizumskega postopka (vključno s fazo zajema biometričnih podatkov). Navedeno predstavlja znaten prispevek k boljši kvaliteti vizumskega postopka predvsem v državah, kjer je razdalja do našega konzularnega predstavništva velika (razen Indije so to predvsem Kitajska, Rusija, Ukrajina in nekatere druge države).
V okoljih, ki so predvsem zanimiva za slovensko turistično gospodarstvo, se je prav v zadnjem času izrazito povečalo število izdanih vizumov (na območju Ruske federacije na primer za več kot 30% v primerjavi s prejšnjim letom). Ob nespremenjenem številu uslužbencev na konzularnem oddelku v Moskvi je to dokaz, da je bilo opravljeno več dela z boljšimi metodami in uporabo vseh možnih tehničnih in postopkovnih racionalizacij.
Po poročilu EU, kjer so zbrani primerjalni podatki o vizumskem poslovanju za vse države članice, je Slovenija prav v vrhu glede na delež vizumov, ki so izdani z najdaljšim obdobjem veljavnosti.
Poudariti je potrebno, da vsak državljan tretje države, ki potrebuje vizum, lahko v Slovenijo vstopi tudi z vizumom, ki mu ga je izdala katerakoli druga država schengenske skupine. Negativno okoliščino za hitrejši postopek predstavlja postopna uvedba obveznega zajema biometričnih elementov v vizumski postopek, ki se ga ne moremo izogniti. Opozoriti je potrebno na neustrezne in preuranjene pritiske za sprostitev vizumskega in konzularnega poslovanja nasploh, ki je na primer na območju Kosova doslej pogosto povzročila kampanjske zlorabe izdanih dokumentov (praviloma dovoljenj za prebivanje) in nezadovoljstvo varnostnih institucij v Sloveniji in v drugih državah članicah. To ne prispeva niti k racionalizaciji migracijske politike niti k spodbujanju tretjih držav k harmonizaciji politike z EU.
Menimo, da je učinkovitejši in fleksibilnejši vizni režim za tuje poslovneže že dosežen z zastopanjem in uporabo outsourcinga. Kljub temu pa ocenjujemo, da so možni še nekateri dodatni ukrepi za izboljšavo in racionalizacijo:
1. Delo slovenskega konzularnega uslužbenca na konzularnem predstavništvu druge države članice (ko-lokacija). V tem primeru je treba oblikovati seznam lokacij in se nato z državo članico, na predstavništvu katere bi slovenski konzularni uslužbenec stalno opravljal svoje delo, dogovoriti o izvedbi (obsegu in načinu) sodelovanja.
2. Odpiranje lastnih konzularnih predstavništev: kjer za to obstaja zares velik interes in logistični pogoji.
Natisni