| Realizirano |
01.09.2016 - 31.12.2016 |
MF |
10.01.2017 |
Državni zbor je novembra 2016 sprejel Zakon o centralnem kreditnem registru, ki daje podlago za vzpostavitev centralnega kreditnega registra, ki bo vseboval podatke o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Gre za nadgradnjo obstoječe ureditve, kjer je Banka Slovenije na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, že upravljala sistem za izmenjavo informacij o boniteti strank - fizičnih oseb, medtem ko se bodo v centralnem kreditnem registru po novem zakonu zbirali tako podatki o zadolženosti posameznikov kot tudi podjetij (poslovnih subjektov).
S centralnim kreditnim registrom upravlja Banka Slovenije, ki bo podatke uporabljala za izvajanje nalog na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti, makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj ter za izvajanje nadzora nad bankami.
Pod zakonsko določenimi pogoji si bodo lahko podatke iz centralnega kreditnega registra izmenjevali tudi kreditodajalci. Tako bodo lahko ocenjevali kreditno sposobnost strank in posledično učinkoviteje obvladovali kreditno tveganje, ne bodo pa smeli teh podatkov uporabiti za neposredno ali ciljno trženje.
S širitvijo kreditnega registra tudi na poslovne subjekte se širi tudi obseg poročevalcev. Podatke za centralni kreditni register bodo Banki Slovenije tako sporočale banke in hranilnice ter drugi kreditodajalci, kot so gospodarske družbe, katerih prevladujoča dejavnost glede na ustvarjene prihodke preteklega poslovnega leta je opravljanje storitev kreditiranja, finančnega zakupa ali faktoringa, nadalje kreditodajalci, ki opravljajo storitve finančnega zakupa nepremičnin, ponudniki plačilnih storitev, Družba za upravljanje terjatev bank, Stanovanjski sklad RS in Eko sklad. |
Natisni