Natisni

Naloga

Reforma in optimizacija mreže sodišč

Opis naloge

Prioriteta vključuje ukrepe pretežno normativne narave, in sicer uzakonitev enovitega prvostopnejskega sodnika in spremembo v zakonu določene mreže rednih in specializiranih sodišč.

Ukrep / Reforma in optimizacija mreže sodišč

Zgodovina statusov

13.01.2023 DR
28.01.2022 DR
22.01.2021 DR
30.01.2019 DR
25.05.2018 DR
01.02.2018 DR
11.02.2017 DR
25.11.2016 N

Podatki o nalogi

Trenutni status DR
Naziv podcilja Reforma in optimizacija mreže sodišč
Odgovorni resor Ministrstvo za pravosodje
Rok za realizacijo 01.01.2025
Vpliv na subjekte Na javni sektor
Zgodovina poročanj
Status Poročanje za obdobje Poročal Datum Opis
Delno realizirano 02.01.2022 - 01.01.2023  MP  13.01.2023  Ministrstvo za pravosodje je pripravilo delovni osnutek novega Zakona o sodiščih, ki je bil decembra 2021 posredovan v predhodno strokovno usklajevanje pravosodnim deležnikom (Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet, Slovensko sodniško društvo). Pri prenovi sodniške zakonodaje se primarno zasledujeta cilja optimizacija sedanje mreže sodišč z vzpostavitvijo okrožja kot osnovne organizacijske enote sodišč in uvedba enega naziva sodnika na prvi stopnji (enoviti sodnik). Poleg obeh temeljnih ciljev se predlaga še izvzem Okrožnega sodišča Krško iz območja Višjega sodišča v Ljubljani in priključitev k območju Višjega sodišča v Celju, na območju Ljubljanskega okrožja enovito sodno okrožje z dvema okrožnima sodiščema, ustanovitev Specializiranega okrožnega kazenskega sodišča, jasnejšo razmejitev pristojnosti med direktorjem in predsednikom sodišča, prenos pristojnosti za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča na Sodni svet in določnejša pravila za objavo prvostopenjskih sodb. V letu 2022 se je nadaljevalo na pripravi normativnih izhodišč in gradiv za prenovo sodniške zakonodaje. Vrhovno sodišče in Sodni svet sta v mesecu marcu 2022 posredovala pripombe in predloge na predlagane rešitve. Ministrstvo je pripombe analiziralo in pripravilo novo gradivo s spremembami členov in argumentacijo zavrnjenih pripomb. Gradivo še ni bilo posredovano pravosodnim deležnikom. 
Delno realizirano 02.01.2021 - 01.01.2022  MP  28.01.2022  Ministrstvo za pravosodje je pripravilo delovni osnutek novega Zakona o sodiščih, ki je bil decembra 2021 posredovan v predhodno strokovno usklajevanje pravosodnim deležnikom (Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet, Slovensko sodniško društvo). Pri prenovi sodniške zakonodaje se primarno zasledujeta cilja optimizacija sedanje mreže sodišč z vzpostavitvijo okrožja kot osnovne organizacijske enote sodišč in uvedba enega naziva sodnika na prvi stopnji (enoviti sodnik). Poleg obeh temeljnih ciljev se predlaga še izvzem Okrožnega sodišča Krško iz območja Višjega sodišča v Ljubljani in priključitev k območju Višjega sodišča v Celju, na območju Ljubljanskega okrožja enovito sodno okrožje z dvema okrožnima sodiščema, ustanovitev Specializiranega okrožnega kazenskega sodišča, jasnejšo razmejitev pristojnosti med direktorjem in predsednikom sodišča, prenos pristojnosti za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča na Sodni svet in določnejša pravila za objavo prvostopenjskih sodb.  
Delno realizirano 02.01.2020 - 01.01.2021  MP  22.01.2021  Ministrstvo za pravosodje je nadaljevalo z usklajevanjem izhodišč za pripravo normativnih podlag s ključnimi deležniki v pravosodju. V tem času je bila sprejeta novela ZS-M (Uradni list RS, št. 104/20), ki je uredila organizacijo poslovanja sodišč v primeru izrednega dogodka. V okviru interventne zakonodaje (ZIUPOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20) pa je bila prilagojena zaprisega sodnikov porotnikov, če je izvedba zaprisege zaradi izrednega dogodka onemogočena ali otežena. 
Delno realizirano 02.01.2018 - 01.01.2019  MP  30.01.2019  Ker o obsegu in načinu sprememb normativnih podlag glede mreže sodišč med MP in sodstvom v letu 2018 ni bilo mogoče doseči konsenza, spremembe normativnih podlag s ciljem reforme zmanjševanja števila sodišč niso bile pripravljene do te mere, da bi se nadaljevalo s postopkom strokovnega usklajevanja. So pa v okviru veljavnih zakonskih možnosti potekale druge aktivnosti s ciljem optimiziranja poslovnih procesov sodišča. Sodstvo je izenačitev obremenitve posameznih sodišč poleg ukrepov Vrhovnega sodišča na kadrovskem področju doseglo tudi z možnostjo reorganizacije znotraj sodnega okrožja (npr. ustanavljanje skupnih oddelkov), premeščanjem in dodeljevanjem sodnikov z manj obremenjenih sodišč na bolj obremenjena in tudi s prenašanjem zadev z bolj obremenjenih sodišč na manj obremenjena. Vrhovno sodišče je ob sodelovanju z MP intenzivno nadaljevalo s projektom »Prenove poslovnih procesov«, ki ga je v novi finančni perspektivi izvaja kot samostojni upravičenec v okviru Operacije Učinkovito pravosodje. Celoten projekt je usmerjen v podporo realizaciji ključnih prioritet pri upravljanju sodnih postopkov in ukrepov za njegovo izvajanja, sestavlja pa ga dvanajst t.i. podaktivnosti. Navedeni projekt, ki se je začel izvajati z otvoritvijo projekta 25 oktobra 2016 bo trajal do konca leta 2023. Poleg Vrhovnega sodišča pa so vanj vključeni tudi ostali pomembni deležniki v pravosodju: MP, Vrhovno državno tožilstvo, Državno odvetništvo, MJU, MNZ in Policija ter vse ključne zbornice, združenja in nevladne organizacije. Po zaključku projekta se namreč pričakuje, da bodo sodni postopki v celoti informacijsko podprti ter da bodo slovenska sodišča v celoti poslovala elektronsko. 
Delno realizirano 02.01.2018 - 01.01.2019  MP  25.05.2018  Naloga je sestavljena iz ukrepov normativne in organizacijske narave. Ministrstvo za pravosodje je v letu 2018 že pripravilo predlog sprememb Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi.  
Delno realizirano 02.01.2017 - 01.01.2018  MP  01.02.2018  Težnje po učinkovitejši organizaciji sodišč se v Sloveniji pojavljajo že več let. Ministrstvo za pravosodje je skupaj s sodstvom določilo smer sprememb in cilje, ki jih sprememba mreže sodišč zasleduje. Skupne ugotovitve so, da je potrebno nadaljevati spremembe v smeri, ki jo je začrtala novela ZS-I, ki je okrajna sodišča spremenila v organizacijske enote okrožnih sodišč. V nadaljevanju je potrebno uvesti enovitega sodnika in enotno sodno okrožje na prvi stopnji ter proučiti možnosti sprememb drugačne organizacije sojenja v zadevah najtežjih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala. Enotno sodno okrožje bo omogočilo enakomernejšo porazdelitev zadev med sodniki, povečalo storilnost in hkrati omogočilo poenotenje sodne prakse. Na podlagi izhodišč, sprejetih v dogovoru s sodstvom, je bil na Ministrstvu za pravosodje pripravljen dokument, v katerem so opredeljene spremembe mreže sodišč. Delovna skupina na ministrstvu je pri pripravi dokumenta upoštevala smernice, ki jih je pripravila Evropska komisija za učinkovitost sodstva (CEPEJ). Upoštevala je vse dejavnike, predlagane za določanje velikosti in lokacij sodišč za zagotovitev optimalne učinkovitosti in kakovosti. Kot ključne dejavnike je upoštevala velikosti sodišč, tok postopkov in delovne obremenitve, gostoto prebivalstva, zemljepisne lokacije, infrastrukturo, kot dodatne dejavnike pa zmogljivost sodišč, informatizacijo, poslovno okolje ipd. Poleg CEPEJ smernic je delovna skupina proučila razvoj mreže sodišč v nekaj državah, v katerih je bila sodna mreža preoblikovana pred kratkim, to so Finska, Nizozemska in Hrvaška. Namen optimizacije je strankam sodnih postopkov zagotavljati enako varstvo pravic tako po času kot tudi po vsebini in hkrati ohranjala učinkovit dostop do sodišča, omogočiti povečanje strokovnosti dela sodstva, omogočiti povečanje odgovornosti sodstva, omogočiti učinkovitejši boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu, terorizmu, korupciji, vzpostaviti učinkovitejše vodenje in organizacijo poslovanja sodišč, z enakomernejšo porazdelitvijo sodnih zadev povečati učinkovitost in znižala stroške dela, omogočiti doseg ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in krovnih ciljev sodstva v okviru EVROPE 2020, družbi omogočiti povrnitev zaupanja v delo sodstva ter racionalizirati stroške poslovanja sodišč vključno s stroški, povezanimi s prostorskimi potrebami sodišč. Trenutno potekajo usklajevanja glede obsega in načina izvedbe optimizacije mreže sodišč.  
Delno realizirano 02.09.2016 - 01.01.2017  Admin  11.02.2017  V letu 2016 je bila pripravljena analiza obstoječe mreže sodišč na podlagi kriterijev CEPEJ. Ministrstvo za pravosodje je prijavilo projekt za strokovno sodelovanje v okviru sheme Službe Evropske komisije za podporo strukturnim reformam. V okviru omenjenega projekta je bilo, 28. in 29. septembra 2016, izvedeno strokovno srečanje s tujimi strokovnjaki iz dveh držav članic EU, ki sta že izvedli reformo mreže sodišč (Finska in Nizozemska). Predstavljene izkušnje in rešitve bodo v pomoč pri izdelavi dokončne analize in pripravi predloga zakonodajnih rešitev za vzpostavitev nove mreže sodišč.  
Nerealizirano 02.05.2016 - 01.09.2016  Admin  25.11.2016  Ukrep je prioriteta Vlade in je v začetni fazi realizacije.