| Zgodovina poročanj |
| Status |
Poročanje za obdobje |
Poročal |
Datum |
Opis |
| Delno realizirano |
01.01.2023 - 31.12.2023 |
Admin |
16.01.2024 |
Ministrstvo za pravosodje je v letu 2023 pripravilo osnutke predlogov 3 zakonov - nov Zakon o sodiščih (ZS-1), nov Zakon o sodniški službi (ZSS-1) in novelo Zakona o sodnem svetu (ZSSve-A), priprava katerih je rezultat nekaj letnih usklajevanj s sodstvom s ciljem priprave zakonskih podlag, ki bodo omogočile večjo optimizacijo poslovnih procesov na sodiščih v luči (še) učinkovitejšega poslovanja sodišč z boljšo izrabo kadrovskih virov – sodnikov, v smislu enakomernejše obravnave zadev po posameznih okrožjih, ki bo nedvomno rezultirala v hitrejšem odločanju kar za stranke sodnih postopkov pomeni tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic. Konec septembra so bili predlogi zakonov poslani v strokovno in medresorsko usklajevanje. V nadaljnjih mesecih so bile izvedene predstavitve ključnih prelaganih rešitev posameznim deležnikom (sodstvo, Sodni svet) in koalicijskim poslanskim skupinam. Pripombe najbolj relevantnih deležnikov smo prejeli konec decembra 2023. Hkrati s pregledom in preučitvijo pripomb oz. predlogov za izboljšavo zakonskih rešitev sedaj pripravljamo nova besedila zakonskih določb ob upoštevanju pripomb za katere ocenjujemo, da so strokovno argumentirane. |
| Delno realizirano |
01.01.2022 - 31.12.2022 |
MP |
12.01.2023 |
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo delovni osnutek novega Zakona o sodiščih, ki je bil decembra 2021 posredovan v predhodno strokovno usklajevanje pravosodnim deležnikom (Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet, Slovensko sodniško društvo). Pri prenovi sodniške zakonodaje se primarno zasledujeta cilja optimizacija sedanje mreže sodišč z vzpostavitvijo okrožja kot osnovne organizacijske enote sodišč in uvedba enega naziva sodnika na prvi stopnji (enoviti sodnik). Poleg obeh temeljnih ciljev se predlaga še izvzem Okrožnega sodišča Krško iz območja Višjega sodišča v Ljubljani in priključitev k območju Višjega sodišča v Celju, na območju Ljubljanskega okrožja enovito sodno okrožje z dvema okrožnima sodiščema, ustanovitev Specializiranega okrožnega kazenskega sodišča, jasnejšo razmejitev pristojnosti med direktorjem in predsednikom sodišča, prenos pristojnosti za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča na Sodni svet in določnejša pravila za objavo prvostopenjskih sodb. V letu 2022 se je nadaljevalo na pripravi normativnih izhodišč in gradiv za prenovo sodniške zakonodaje. Vrhovno sodišče in Sodni svet sta v mesecu marcu 2022 posredovala pripombe in predloge na predlagane rešitve. Ministrstvo je pripombe analiziralo in pripravilo novo gradivo s spremembami členov in argumentacijo zavrnjenih pripomb. Gradivo še ni bilo posredovano pravosodnim deležnikom. |
| Delno realizirano |
01.01.2021 - 31.12.2021 |
MP |
27.01.2022 |
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo delovni osnutek novega Zakona o sodiščih, ki je bil decembra 2021 posredovan v predhodno strokovno usklajevanje pravosodnim deležnikom (Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet, Slovensko sodniško društvo). Pri prenovi sodniške zakonodaje se primarno zasledujeta cilja optimizacija sedanje mreže sodišč z vzpostavitvijo okrožja kot osnovne organizacijske enote sodišč in uvedba enega naziva sodnika na prvi stopnji (enoviti sodnik). Poleg obeh temeljnih ciljev se predlaga še izvzem Okrožnega sodišča Krško iz območja Višjega sodišča v Ljubljani in priključitev k območju Višjega sodišča v Celju, na območju Ljubljanskega okrožja enovito sodno okrožje z dvema okrožnima sodiščema, ustanovitev Specializiranega okrožnega kazenskega sodišča, jasnejšo razmejitev pristojnosti med direktorjem in predsednikom sodišča, prenos pristojnosti za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča na Sodni svet in določnejša pravila za objavo prvostopenjskih sodb. |
| Delno realizirano |
01.01.2020 - 31.12.2020 |
MP |
21.01.2021 |
Ministrstvo za pravosodje je nadaljevalo z usklajevanjem izhodišč za pripravo normativnih podlag s ključnimi deležniki v pravosodju. V tem času je bila sprejeta novela ZS-M (Uradni list RS, št. 104/20), ki je uredila organizacijo poslovanja sodišč v primeru izrednega dogodka. V okviru interventne zakonodaje (ZIUPOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20) pa je bila prilagojena zaprisega sodnikov porotnikov, če je izvedba zaprisege zaradi izrednega dogodka onemogočena ali otežena. |
| Delno realizirano |
01.01.2018 - 31.12.2018 |
MP |
29.01.2019 |
Ker o obsegu in načinu sprememb normativnih podlag glede mreže sodišč med MP in sodstvom v letu 2018 ni bilo mogoče doseči konsenza, spremembe normativnih podlag s ciljem reforme zmanjševanja števila sodišč niso bile pripravljene do te mere, da bi se nadaljevalo s postopkom strokovnega usklajevanja. So pa v okviru veljavnih zakonskih možnosti potekale druge aktivnosti s ciljem optimiziranja poslovnih procesov sodišča. Sodstvo je izenačitev obremenitve posameznih sodišč poleg ukrepov Vrhovnega sodišča na kadrovskem področju doseglo tudi z možnostjo reorganizacije znotraj sodnega okrožja (npr. ustanavljanje skupnih oddelkov), premeščanjem in dodeljevanjem sodnikov z manj obremenjenih sodišč na bolj obremenjena in tudi s prenašanjem zadev z bolj obremenjenih sodišč na manj obremenjena. Vrhovno sodišče je ob sodelovanju z MP intenzivno nadaljevalo s projektom »Prenove poslovnih procesov«, ki ga je v novi finančni perspektivi izvaja kot samostojni upravičenec v okviru Operacije Učinkovito pravosodje. Celoten projekt je usmerjen v podporo realizaciji ključnih prioritet pri upravljanju sodnih postopkov in ukrepov za njegovo izvajanja, sestavlja pa ga dvanajst t.i. podaktivnosti. Navedeni projekt, ki se je začel izvajati z otvoritvijo projekta 25 oktobra 2016 bo trajal do konca leta 2023. Poleg Vrhovnega sodišča pa so vanj vključeni tudi ostali pomembni deležniki v pravosodju: MP, Vrhovno državno tožilstvo, Državno odvetništvo, MJU, MNZ in Policija ter vse ključne zbornice, združenja in nevladne organizacije. Po zaključku projekta se namreč pričakuje, da bodo sodni postopki v celoti informacijsko podprti ter da bodo slovenska sodišča v celoti poslovala elektronsko. |
| Delno realizirano |
01.01.2018 - 31.12.2018 |
MP |
24.05.2018 |
Naloga je sestavljena iz ukrepov normativne in organizacijske narave. Ministrstvo za pravosodje je v letu 2018 že pripravilo predlog sprememb Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi. |
| Delno realizirano |
01.01.2017 - 31.12.2017 |
MP |
31.01.2018 |
Težnje po učinkovitejši organizaciji sodišč se v Sloveniji pojavljajo že več let. Ministrstvo za pravosodje je skupaj s sodstvom določilo smer sprememb in cilje, ki jih sprememba mreže sodišč zasleduje. Skupne ugotovitve so, da je potrebno nadaljevati spremembe v smeri, ki jo je začrtala novela ZS-I, ki je okrajna sodišča spremenila v organizacijske enote okrožnih sodišč. V nadaljevanju je potrebno uvesti enovitega sodnika in enotno sodno okrožje na prvi stopnji ter proučiti možnosti sprememb drugačne organizacije sojenja v zadevah najtežjih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala. Enotno sodno okrožje bo omogočilo enakomernejšo porazdelitev zadev med sodniki, povečalo storilnost in hkrati omogočilo poenotenje sodne prakse.
Na podlagi izhodišč, sprejetih v dogovoru s sodstvom, je bil na Ministrstvu za pravosodje pripravljen dokument, v katerem so opredeljene spremembe mreže sodišč. Delovna skupina na ministrstvu je pri pripravi dokumenta upoštevala smernice, ki jih je pripravila Evropska komisija za učinkovitost sodstva (CEPEJ). Upoštevala je vse dejavnike, predlagane za določanje velikosti in lokacij sodišč za zagotovitev optimalne učinkovitosti in kakovosti. Kot ključne dejavnike je upoštevala velikosti sodišč, tok postopkov in delovne obremenitve, gostoto prebivalstva, zemljepisne lokacije, infrastrukturo, kot dodatne dejavnike pa zmogljivost sodišč, informatizacijo, poslovno okolje ipd. Poleg CEPEJ smernic je delovna skupina proučila razvoj mreže sodišč v nekaj državah, v katerih je bila sodna mreža preoblikovana pred kratkim, to so Finska, Nizozemska in Hrvaška.
Namen optimizacije je strankam sodnih postopkov zagotavljati enako varstvo pravic tako po času kot tudi po vsebini in hkrati ohranjala učinkovit dostop do sodišča, omogočiti povečanje strokovnosti dela sodstva, omogočiti povečanje odgovornosti sodstva, omogočiti učinkovitejši boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu, terorizmu, korupciji, vzpostaviti učinkovitejše vodenje in organizacijo poslovanja sodišč, z enakomernejšo porazdelitvijo sodnih zadev povečati učinkovitost in znižala stroške dela, omogočiti doseg ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in krovnih ciljev sodstva v okviru EVROPE 2020, družbi omogočiti povrnitev zaupanja v delo sodstva ter racionalizirati stroške poslovanja sodišč vključno s stroški, povezanimi s prostorskimi potrebami sodišč.
Trenutno potekajo usklajevanja glede obsega in načina izvedbe optimizacije mreže sodišč.
|
| Delno realizirano |
01.09.2016 - 31.12.2016 |
Admin |
10.02.2017 |
V letu 2016 je bila pripravljena analiza obstoječe mreže sodišč na podlagi kriterijev CEPEJ. Ministrstvo za pravosodje je prijavilo projekt za strokovno sodelovanje v okviru sheme Službe Evropske komisije za podporo strukturnim reformam. V okviru omenjenega projekta je bilo, 28. in 29. septembra 2016, izvedeno strokovno srečanje s tujimi strokovnjaki iz dveh držav članic EU, ki sta že izvedli reformo mreže sodišč (Finska in Nizozemska). Predstavljene izkušnje in rešitve bodo v pomoč pri izdelavi dokončne analize in pripravi predloga zakonodajnih rešitev za vzpostavitev nove mreže sodišč. |
| Nerealizirano |
01.05.2016 - 31.08.2016 |
Admin |
24.11.2016 |
Ukrep je prioriteta Vlade in je v začetni fazi realizacije. |
Natisni